Podtalno zalivanje trate

Lepo negovana in urejena trata je osnova vsakega vrta, parka ali igrišča. Na njej sadimo različne rože, grmovnice in drevesa, se igramo in sprehajamo.

Ker ima povprečni vrt med 100 in 150 m2 trate, vsi želimo imeti čimbolj gosto trato, ki je dovolj trpežna za različne namene. Danes to lažje dosežemo, saj imamo na voljo različne pripomočke za kakovostno obdelavo dvorišča. Poleg pravilne izbire travne mešanice, redne košnje, gnojenja, prezračevanja in drugih tehnoloških ukrepov, je izredno pomembno zagotoviti zadostno in kakovostno (enakomerno) razporeditev vode za zalivanje. To je še bolj razumljivo, če se zavedamo, da ima trata korenine zelo plitvo in se znaki pomanjkanja vode pogosto kažejo že po nekaj dneh suše.

Poglejmo si nekaj različnih možnosti zalivanja. Najenostavnejši in tudi najcenejši način, ki se tudi največkrat uporablja, je ročno zalivanje s pomočjo vrtne cevi in različnih šob ali razpršilk. Slednje imajo večinoma več različnih možnosti nastavitve curka in so povsem preproste za uporabo. Razen tega lahko zelo enostavno dodamo gnojilnik in hkrati tudi dognojujemo trato ali cvetlice. Kljub vsemu je pri ročnem zalivanju razporeditev vode precej neenakomerna in trato večinoma zalijemo s premajhno količino vode. Če upoštevamo dejstvo, da trata potrebuje približno 4-5l / m2, odvisno seveda od vremenskih pogojev, kaj hitro lahko izračunamo, da za 100m2 trate potrebujemo približno 500 litrov vode. Zaradi izhlapevanja in vročega vremena do korenin običajno ne pride zadostna količina vode in trata spet kmalu kaže znake pomanjkanja. Poleg tega zahteva ročno zalivanje precej dela in časa.

Drugi, boljši način zalivanja trate je uporaba različnih tipov razpršilcev, ki imajo v primerjavi z ročnim zalivanjem številne prednosti. Osnovna prednost je prihranek časa in enakomernejše namakanje. Primernejši so razpršilci, ki imajo možnost nastavitve sektorja (polkrožni, četrtkrožni itn). Tako lahko zalivamo posamezne dele vrta s prestavljanjem razpršilca in nastavitvijo ustreznega sektorja. V trgovina so razpršilci večinoma na voljo v kompletu s stojalom, ki je lahko ležeče ali koničasto in ga enostavno zapičimo v zemljo. S pomočjo hitre spojke in vrtne cevi jih lahko hitro in enostavno priklopimo na vir vode ter tako zagotovimo kakovostno zalivanje trate. Pri različnih razpršilcih je poraba vode različna (300 – 900 litrov na uro), prav tako tudi delovni pritisk (običajno 2-3 bare), zato moramo vse te podatke upoštevati pri izračunu potrebnega časa namakanja, da bomo naši trati zagotovili ustrezno količino vode.

Sodobni razpršilci imajo možnost nastavitve tako dosega (10-20 m) kot tudi curka, kar zagotavlja še boljšo razporeditev vode. Zaradi vseh naštetih prednosti je zalivanje s tovrstnimi razpršilci zanesljivo in kakovostno, edina pomanjkljivost je morda potreba po prestavljanju razpršilcev, ki pa zahteva zelo malo časa.

Najboljši način zalivanja trate je uporaba podtalnih razpršilcev. Te skupaj z dovodno cevjo (PE 25 ali 32) vkopljemo v zemljo, tako da nas v času, ko ne delujejo, ne motijo pri košnji, igri ali drugih opravilih. Ko odpremo vodo, se srednji del podtalnega razpršilca pod pritiskom vode dvigne nad raven trate in jo zaliva. Podtalni razpršilci so različnih dometov, lahko so krožni ali sektorski, obstajajo pa tudi šobe, ki zalivajo pravokotne površine.

Poglejmo, na kaj moramo biti pozorni pri načrtovanju namakanja s podtalnimi razpršilci in najpogostejše napake, do katerih pride pri uporabi. Potrebno je poznati lastnosti razpršilca, ki ga želimo vgraditi: domet, delovni pritisk in količino vode, ki jo porabi v eni uri zalivanja. S pomočjo teh podatkov izračunamo, koliko razpršilcev lahko deluje hkrati in po potrebi predvidimo več posameznih linij razpršilcev. Če na posamezno cev montiramo preveč razpršilcev, bodo imeli ti zaradi izgube pritiska manjši domet in zalivanje ne bo enakomerno. Pogosta napaka je tudi, da vkopljemo PE-cev premajhnega premera (16 mm), ne upoštevajoč porabo vode po posameznem razpršilcu. Tudi v tem primeru zalivanje ne bo kakovostno.

Ker razpršilci običajno slabše zalivajo površino, ki je tik ob njih, načrtujemo njihovo razporeditev tako, da se dometi razpršilcev prekrivajo, zato je treba posvetiti posebno pozornost pravilnemu načrtu in poiskati pomoč strokovnjaka.

Sistem podtalnega namakanja je najbolje načrtovati in izvesti pri gradnji hiše ali urejanju vrta, ko lahko brez škode opravimo vse izkope in montažo cevi. Če to delamo na že urejenem vrtu, izberemo čas, ko je trata v obdobju mirovanja.

Zalivanje lahko vklopimo ročno ali pa vgradimo elektronske programatorje namakanja, ki lahko nadzorujejo in odpirajo celoten sistem ali le posamezne linije. Na programatorju nastavimo dan, uro in trajanje zalivanja za vsako linijo posebej. Tako prihranimo kar nekaj časa, poleg tega pa lahko nastavimo zalivanje v nočnem času ali zgodaj zjutraj, ko nas najmanj moti in je tudi za rastline najbolj primerno.

Lahko si privoščimo brezskrbne počitnice, saj nas bo vrt pričakal zelen in v polnem sijaju, tudi če bo suša.